Kakšne so bile Jezusove skušnjave v puščavi, nam Marko ne pove. Lahko pa si predstavljamo, za kaj je šlo, če se spomnimo, da je imel življenje, kot je naše, z enakimi potrebami, enakim telesom in dušo. Če bi si torej – kot mi – ubral čas zase, da ponovno pretrese svoje življenje in spozna, kaj je njegova resnica, kdo je on sam, brez svojih lastnih pridevkov in okraskov drugih, če bi zakorakal v današnji post, kakšna bi bila njegova skušnjava? Jaz bi ji rekel ... POPUST. Popust, da. Popust namreč omaja še tako trdno odločitev, da nečesa ne bomo kupili, da ne bomo zapravljali svoje lastnine, tudi omaja odločitev, da nečesa ne bomo naredili, da se za kaj ne bomo odločili. In ko popust-imo, ko nas zamami popust, tisti v trgovinah in tisti v svojem življenju, pri vrednotah, smo že prodali nekaj neskončno svetega v sebi, svoje prepričanje, to, kar mi smo. Kupili pa smo nekaj, kar nima vrednosti, kar še zdaleč nismo mi. Samo za to gre pri skušnjavi, katerikoli. Kar sledi, so dejanja, »popušče